The girl with the sunshine smile

Posted on 06:27 by Matej | 0 kvačk

Upam, da ne zameriš, če občasno pišem v angleščini. Lažje se mi je tako izražat.

I'm breathless. I can't think a deep thought without thinking about it. About her.
I hope you people live to see a day like I did on sunday; It was magnificent, colourful, so inspiring that it would make every poet sing, every philosopher think, and if were a bell; I'd ring.
It started with her voice, whispering into my ear at night. My head telling me this is ridiculous, but the Heart tells me to enjoy and embrace the warmth of the sound. Feel her arms around me, even though she isn't near. We are far apart, but I've never felt so close to anyone before.
Calming...
Relaxing...
Seducing me with her every word. Not listening to her lips, but her heart.
Then a ray of red light came rushing my way. So casual, so light. Our bodies met, the first touch seemed to last for a day or two. Looking into your eyes this way for the first time, losing track of where I'm standing. Grab my hand and lead me away into another world.
For in this world, nothing of normal existence can reach you and time seems endless.
Felt your skin, your lips, your touch on me... All like opium; slowly running through our veins, makes us lose our heads.
If only you could stop time, eh?

Daranth E'Tkan

Posted on 12:17 by Matej | 0 kvačk

Ko se je sprehodil večerni veter skozi temni gozdič sredi otoka Gruchii, se je na temnih čereh ob razburkanem morju dvignil Nnulthilian, luč zahoda, glasnik vsemogočnega Grechiija.

»At'tee, aki! Grechii napto fetar! Ayi, ayi Grechii nunili, At'tee aki! »
Thieno Dorai, thieno Erras, At'tee, at'tee Grechii!
»Bobni gromijo, naj nas čutijo. Ogenj sveti in gori, naj nas vidijo. Pojemo, naj nas slišijo. Žrtvujemo se za njih, naj čutijo naše bolečine. Delamo kar moramo, to kar znamo, in edino kar je prav. Kličemo jih. Rabimo jih.«

Mah... dobr...

Posted on 14:27 by Matej | 4 kvačk

OKEJ. Prva "kaj mi gre najbol na kurac" tema;
Če mi gre kej na kurac mi gredo na kurac ljudje, k zmeri ko jim je zastavljeno vprašanje "kako si?" odgovorijo z "Dobr" ali "kul"... Posebni primerki so pa itak "Mah...qool sm...", k pa ja zahtevajo od tebe da jih izprašaš še naprej.
Zdej, zakaj bi človek zmeri odgovoru da je v redu? Se ti ne da pogovarjat? Ker redko kdo dejansko nima stvari, ki bi mu ležala na misli. ow fak juth pishm zgodlo... rit me srbi... ne vem kaj čm narest k hočm fanta pustit, pa ga nočm užalt... ZAKON sm ker sm našu 20€ na pločnku, MUDEEEEL.
Navedeni primeri so vse boljš kot pa "dobr". Zato, če te kdaj vprašam kako si, svoj odgovor utemelji. ^^
Pa še to: če to bereš pod komentar napiš... kako si? :D

Vljudna nevljudnost

Posted on 09:55 by Matej | 1 kvačk

Kako nevljudno od mene, tak entuziazem za pisanje, da sem se pozabil predstavit. Moje ime je Matej; kličejo me tudi Mero, Stiffler (dolga zgodba), Perše, ipdtd. Rojen sem bil 24.4. triindevetdesetega, devetnajsto se pravi, v novomeški porodnišnici. Osnovno šolo sem vzel za šalo in jo obrnil z levo roko (ti tud, vem ja), zdaj pa letim po ekonomski gimnaziji. $$$

Nisem ne kaj posebaj visok, ne izstopajoč. Mojo glavo krasi rjava krona, pod njo ne kaj posebno košate obrvi. Če se kdaj vidiva, te bodo gledale moje nedefinirano zelene oči O_O, ležeče zraven tega nevpadljivega nosa, nad malce večjimi ustnicami, ki se raztezajo nad nečim kar naj bi bila bradica.
Po horoskopu Bik in ponosen na to.=D Temperamenten, z-glavo-v-zid odločen, močan, naraven in zaščitniški.

Treniral sem marsikatere športe, v vseh izstopajoče dober. Pisal sem spise, pesmi, scenarije - vse uslišano in ploskano nad. Likovno sem ustvarjal; svinčniki, barvice, tempere, akvareli in preprosti flomastri. Nenavaden smisel za kombinacijo barv in oblike rahlo nerealnih elementov se čudno zlijejo skupaj. Učim se igrat bas, inštruktor pravi, da izstopam - sem del skupine vicious lovers. Imam tudi nepojasnjeno dobro znanje v angleškem jeziku, prav tako občutek za druge.

Sem Matej in imam problem, da nikoli nisem bil zadovoljen s svojim delom.

Samohvalnica

Posted on 09:44 by Matej | 2 kvačk

Pred kratkim sem se odločiv da bom zopet poiskal svoj dolgo izgubljen risarski talent. Nabavim en trd in en mehkejši svinčnik, radirko, šilček in radirko ter skicirko z 120 stranmi.
Prva stvar, ki mi je skočila pred oči, je bila slika prijateljice.
Nastalo je to:


Hvala Urši za model. (:

Posted on 12:18 by Matej | 0 kvačk

Živjo.
Danes za prvo silo postavljena stran, jutri mogoče že pisanje! >:D